Nova študija NGVA Europe: Stroški zmanjšanja emisij CO2 plinske mobilnosti in druge možnosti cestnega prevoza
Študija se osredotoča na kratkoročno obdobje do leta 2030, zajema osebna in tovorna vozila ter primerja več nizkoogljičnih možnosti za vsako vrsto vozil posebej, vključno s P-mobilnostjo kot alternativo mobilnosti na fosilna goriva, pri čemer se osredotoča na celovit pristop in ne zgolj na emisije iz izpušne cevi. Analiza tudi kaže, da je P-mobilnost že danes dostopna in privlačna dopolnilna alternativa različnim tehnologijam prevoza leta 2030, ki bo nujna, če želimo uresničiti učinkovit prehod na mobilnost z ničelnimi emisijami ogljika v Evropi. Zato je ključnega pomena, da bo regulativni okvir omogočil prispevek P-mobilnosti k zmanjšanju emisij.
Učinki in načrt do leta 2030:
Leta 2030 bi približno 1,6 milijona osebnih vozil na plin lahko prihranilo približno 24 milijonov ton CO2 v primerjavi s podobnim številom običajnih vozil z bencinskim motorjem v njihovem življenjskem ciklu, pri čemer bi dodatni sistemski stroški znašali 2,8 milijarde evrov. Stroški enake flote povsem električnih vozil (BEV) bi znašali 6 milijard evrov.
V tovornem prometu bi z 52.000 tovornjaki na utekočinjen zemeljski plin (LNG) do leta 2030 prihranili več kot 25,1 milijona ton CO2 v primerjavi s podobnim številom tovornjakov z dizelskim motorjem, kar bi pomenilo dodatne sistemske stroške v višini približno 2,6 milijarde evrov.
Ključni rezultati študije v povezavi s plinsko mobilnostjo (P-mobilnost):
Osebna vozila
Skupne emisije P-mobilnosti z mešanico stisnjenega biometana (CBM) in stisnjenega zemeljskega plina (CNG) so podobne kot pri vozilih BEV. Pri vozilih s pogonom na čisti biometan pa so skupne emisije, izračunane na osnovi metode „od vira do kolesa“ in emisij pri izdelavi vozila, celo nižje kot pri vozilih BEV.
Medtem ko so stroški izdelave vozila s pogonom na plin cenejši, pa višji stroški proizvodnje biometana pomenijo, da so skupni stroški vozil s pogonom na čisti biometan primerljivi s tistimi pri vozilih BEV.
Obenem so stroške zmanjšanja emisij ogljika pri P-mobilnosti nižji kot pri vozilih BEV, kar velja za vse mešanice CNG in biometana. Poleg tega je obseg ocenjenih stroškov in emisij pri P-mobilnosti nižji kot pri vozilih BEV, kar kaže na večjo dozorelost tehnologije CNG z vidika stroškov in emisij. Zato bi morali P-mobilnost obravnavati kot najučinkovitejšo dopolnilno alternativo ob električnih vozilih, s katero bi zanesljivo dosegli cilje za zmanjšanje CO2 do leta 2030.
Tovornjaki
Običajni tovornjaki, ki vozijo na dizelsko gorivo in na utekočinjen zemeljski plin, imajo podobne skupne emisije. Pri P-mobilnosti z mešanico plinov LNG in bio-LNG so skupne emisije bistveno nižje kot pri tovornjakih z dizelskim pogonom.
Kar zadeva stroške, številke kažejo, da bo utekočinjen biometan leta 2030 najdražji, kar bo v veliki meri posledica stroškov v povezavi s proizvodnjo goriva.
Po drugi strani pa so vozila na plin bio-LNG v očitni prednosti, ko govorimo o stroških zmanjšanja emisij. Z vidika zmanjševanja emisij CO2 so stroški pri čistem plinu bio-LNG in pri mešanici LNG/bio-LNG podobni, a so prihranki emisij pri vozilih s čistim plinom bio-LNG občutno večji.
Politični učinki študije: regulativni okvir mora zagotavljati enake konkurenčne pogoje in omogočiti, da bo P-mobilnost v bližnji prihodnosti prispevala k zmanjšanju emisij
Ta analiza kaže, da lahko P-mobilnost prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v cestnem prometu s sorazmerno nizkimi sistemskimi stroški. Ker je P-mobilnost (za razliko od drugih pogonskih tehnologij, ki so manj dozorele) že na voljo na ravni vozil, infrastrukture in oskrbe z gorivom ter hkrati omogoča hitro širitev, lahko z nizkimi stroški prispeva k ciljnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030.
Današnji regulativni pristop, ki je omejen na emisije izpušnih plinov, ne odraža celotnih sistemskih stroškov in koristi različnih nizkoogljičnih vozil.
Zato je ključnega pomena, da regulativni okvir omogoči prispevek P-mobilnosti k zmanjšanju emisij CO2. Pristop k zmanjševanju emisij CO2 zgolj na osnovi ravni izpušnih plinov ne daje popolne slike pri prehodu na ogljično nevtralno mobilnost.
Generalni sekretar združenja NGVA Europe, dr. Jens Andersen, je objavo študije komentiral takole:
»Najnovejša študija je še en dokaz, da je P-mobilnost bistvenega pomena za uresničitev ciljev Evropskega zelenega dogovora ter za doseganje vseh ciljnih emisij na učinkovit in predvsem realen način. Na kratko: P-mobilnost je v odlični formi za zakonodajni sveženj »Fit for 55«.
Da bo mogoče izkoristiti potencial P-mobilnosti in doseči ogljično nevtralno mobilnost v Evropi, pa bo treba sedanji zakonodajni okvir prilagoditi tako, da bo ta evropska ključna tehnologija aktivno podprta z zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev.«
Celotna študija je dosegljiva tukaj.
Vir: NGVA Europe