Zdaj bi lahko že rekli, da je pogon na stisnjen zemeljski plin pri Octavii postal stalnica. Kljub očitnemu potisku električnih pogonov so Čehi ostali zvesti tradiciji, možnost izbire različnih pogonskih opcij pa je pri tem modelu naravnost neverjetna. Seveda je nas zanimala različica z oznako G-Tec, kjer je gorivo stisnjen zemeljski plin oziroma krajše CNG.

Ni nujno, da je čista le elektrika

Pomembno je, da je prodajna uspešnica pri nas na voljo tudi s tem alternativnim pogonom. S tem ko so pri Škodi in posledično skupini Volkswagen kot lastnici tega češkega proizvajalca avtov ostali zvesti temu pogonu, so javnosti dali pomemben signal – prihodnost ni izključno električna. Seveda ne, obstajajo namreč tudi alternative, ki za bistveno manjši razvojni vložek prinašajo občuten padec emisij ogljikovega dioksida, znižajo vsakodnevne stroške in navsezadnje ohranijo samo uporabnost avta. Octavia je zato eden pomembnejših avtov na CNG pri nas, saj je priljubljen, na voljo tudi kot karavan (mi smo testirali limuzinsko različico), poln varnostnih pomagal, prostoren in navsezadnje tudi povsem digitaliziran.

Največ skrbi glede infrastrukture

Res je, ob testu smo večinoma dobivali starokopitna vprašanja – kje se natoči stisnjen zemeljski plin in da je zaradi visokega tlaka polnjenje rezervoarja zagotovo nevarno. Res je, situacija v Sloveniji glede polnilnih mest za osebna vozila ni rožnata, a se bo v prihodnjih letih znatno izboljšala. Ne, tudi točenje ni nič bolj nevarno od točenja običajnega goriva v rezervoar.

Na koncu ima seveda ključno besedo avto sam. Torej, v našem primeru Octavia G-Tec. Na kratko nekaj teoretičnih poudarkov o njenem pogonu, nato pa bomo hitro raje skočili na praktični del. Spredaj je vgrajen 1,5-litrski štirivaljni bencinski TSi motor s 96 kilovati (130 KM), ki mu učinkovitost med drugim povečuje prilagodljivo krmiljenje sesalnih ventilov po Millerjevem postopku zgorevanja. Tak motor mora biti zaradi višje kalorične vrednosti samega goriva izboljšan, predvsem pa mora imeti večjo odpornost na višje temperature, ki nastajajo pri zgorevanju metana v samem motorju.

Trije rezervoarji odpravijo strah pred premajhnim dosegom

Ker je stisnjen zemeljski plin seveda poglavitni vir goriva, ima Octavia G-Tec pod samim prtljažnikom vgrajena dva rezervoarja. Zaradi varnosti in učinkovitosti sta izdelana iz kompozitnih materialov v več plasteh, dodatno pa je pod zadnjo klopjo nameščen še en jekleni rezervoar. Skupno so na voljo trije rezervoarji s skupno prostornino 112,5 litra oziroma vanje lahko spravimo do 17,3 kilograma metana.

Zaradi same velikosti treh rezervoarjev je odpravljena skrb glede dosega avta, ki je na primer prisotna pri električnih vozilih. V tovarni pravijo, da bomo izključno na stisnjen zemeljski plin prevozili 500 kilometrov. Če bi se nekako "zakalkulirali" in prepozno obiskali namensko polnilno mesto, pa je vgrajen še zasilni rezervoar za bencin. Velik je le devet litrov, a bi ob povprečni porabi šestih litrov lahko prišli do 150 kilometrov oddaljene polnilnice, kjer bi znova lahko napolnili rezervoarje.

3,6 evra za sto kilometrov

Glede na trenutno polnilno situacijo, kjer so polnilna mesta v prestolnici, Celju, Mariboru in Jesenicah, je teh tovarniških kilometrov dovolj, da se tudi tisti, ki se dnevno vozijo recimo iz Kopra ali Murske Sobote, lahko brez strahu po premajhnem dosegu ustavijo na eni izmed teh črpalk. K sreči so razporejene dokaj smiselno, siva cona je le primorska regija, kjer je zaenkrat ni. V skladu z direktivo EU bi morala Slovenija do 31. 12. 2020 postaviti polnilnice CNG še v naslednjih mestnih občinah: Ptuj, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Koper, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Velenje, ter tri polnilna mesta v Zasavju kot degradiranem območju, a do tega ne bo prišlo. Bi jih pa kar nekaj lahko videli postavljenih v prihodnjem letu.

Ker je seveda metan energijsko bistveno bolj učinkovit kot druga goriva (energijska vrednost enega kilograma metana je enaka 1,57 litra bencinskega goriva, 1,39 litra dizelskega goriva ali 1,98 litra avtoplina), je potrebno za enako učinkovitost, manjšo količino goriva, rezultat na koncu testa pa je bil 3,7 kilograma porabljenega metana na 100 prevoženih kilometrov. Če naredimo preprost izračun, nas je ob današnji ceni 0,98 evra sto prevoženih kilometrov stalo 3,6 evra. To je skoraj polovico manj, kot bi nas stala vožnja na sto kilometrov pri enakem bencinskem motorju.

Vožnja je lahko tudi podnebno nevtralna

Na koncu smo prevozili izključno na metan 480 kilometrov, kar je zelo blizu obljubljenim kilometrom. Še vedno pa smo imeli za približno 150 kilometrov rezerve v bencinskem rezervoarju. S tem se ne more primerjati z dosegom tisoč kilometrov pri dizelsko gnani Octavii, a razlika v ekološkem podpisu je naravnost gromozanska. Zemeljski plin gori bolj čisto, kar povzroči približno 25 odstotkov manj izpustov ogljikovega dioksida kot pri bencinu, poleg tega se sprosti bistveno manj dušikovega oksida (NOx). Še posebej je za okolje prijazna uporaba biometana, z dodanimi 20 odstotki bio-CNG, kot je trenutno običajno v Nemčiji, se emisijski podpis pri ogljikovem dioksidu izboljša za 35 do 40 odstotkov. Pri še večjih deležih bio-CNG iz rastlinskih odpadnih surovin in bioloških odpadkov je emisije mogoče zmanjšati za do 90 odstotkov. Kljub manjšemu dosegu pa je tako velika prednost stisnjenega zemeljskega plina predvsem njegova podnebna nevtralnost.

Tehnološko najbolj napreden avto na CNG

Ker je Octavia G-Tec seveda najnovejši član Škodine modelne palete in si arhitekturo ter umetno pamet deli z Golfom, Leonom, Audijem A3, je primerno tudi tehnološko podkovana. Različica G-Tec sicer ne prinaša veliko sprememb. Poleg oznake na zadku G-Tec so nekoliko spremenjeni še digitalni merilniki, kjer je poleg vseh dodatnih informacij glede stanja sistema še dodaten merilnik za napolnjenost vseh treh rezervoarjev z metanom.

Preko merilnikov smo tako lahko spremljali kakovost napolnjenega metana, povprečno porabo v kilogramih in doseg posebej za CNG in posebej za bencin. Kot že pri prejšnji generaciji Octavie je delovanje sistema nezaznavno, sprememba energenta pa prav tako nezaznavna za voznika. Zaradi dobre zvočne izolacije potniške kabine je avto v prostem teku praktično neslišen, pospeševanje zvezno in tudi pri avtocestnih hitrostih je v potniški kabini presenetljivo mirno.

Praktično vse poti smo tako opravili izključno na metan, bencin smo porabili le takoj po polnjenju rezervoarjev z metanom. Rezervoar z bencinom bo moral biti poln tudi pozimi, saj motor potrebuje nekaj časa, da se ogreje na delovno temperaturo, takrat pa bo deloval izključno na bencin.