Prednosti CNG

Doseg vozil na CNG

Vsako vozilo na CNG ima dva rezervoarja, in sicer enega za CNG in drugega za bencin. Domet vozil je odvisen od velikosti obeh rezervoarjev, načeloma pa je enak ali večji kot domet avtomobilov z bencinskim motorjem.

Več

Cenovno ugoden pogon

Če upoštevamo ceno CNG v Sloveniji in njegovo energijsko vrednost, plačamo za CNG precej manj kot za energijsko enako količino drugih pogonskih goriv.

Več

Okolju prijazno gorivo

Evropski parlament in Svet sta v Direktivi 2014/94/EU CNG prepoznala kot alternativno gorivo, saj ima manjše izpuste CO2 in praktično zanemarljivo količino izpustov prašnih delcev.

Več

Novice

26. Nov 2019
Arhiv novic
Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog novele energetskega zakona za javno obravnavo. Razlogi za novelo so v uskladitvi z EU zakonodajo (Direktiva (EU) 2019/692) in zakonsko podlago za spodbujanje ukrepov za rabo alternativnih goriv v prometu s strani države. S predlagano spremembo Energetskega zakona se v Energetski zakon dodaja tudi nov 381.a člen, v katerem je dodana zakonska podlaga za spodbujanje ukrepov za rabo alternativnih goriv v prometu s strani države (npr. dodelitve subvencij za nakup vozil na alternativna goriva). Prav spodbujanje rabe alternativnih goriv v prometu je ena izmed prednostnih usmeritev EU na področju trajnostnega razvoja. Alternativa goriva so tista, ki se vsaj deloma uporabljajo kot nadomestek za fosilne naftne vire in prispevajo k dekarbonizaciji prometa ter zmanjšujejo okoljski vpliv prometnega sektorja. Med alternativna goriva, skladno z Direktivo 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, spadajo električna energija, zemeljski plin (stisnjen zemeljski plin (CNG) in utekočinjen zemeljski plin), biometan, biogoriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik. Vlada RS je v začetku junija letos, na podlagi »Strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju« (v nadaljevanju Strategija), sprejela tudi Akcijski program za alternativna goriva v prometu (v nadaljevanju akcijski program), v katerem določa cilje na področju razvoja alternativnih goriv in ukrepe za njihovo uresničitev. Akcijski program na področju CNG predvideva subvencioniranje postavitev polnilnic na CNG v regionalnih središčih, s ciljem, da bo do leta 2020 postavljena celovita mreža polnilne infrastrukture. S predlagano dopolnitvijo energetskega zakona se bo zagotovila zakonska podlaga za določene ukrepe iz akcijskega programa in za morebitne dodatne ukrepe. Zakonska podlaga je ključna za spodbujanje intenzivnih razvojnih sprememb, ki se dogajajo na področju alternativnih goriv. Med drugim bo na primer omogočila tudi dodeljevanje finančnih spodbud oziroma sofinanciranje s strani pristojnega ministrstva, v kolikor bodo na voljo razpoložljiva sredstva, tudi za sofinanciranje nakupa novih CNG vozil.

Sprememba energetskega zakona spodbuja ukrepe za alternativna goriva

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog novele energetskega zakona za javno obravnavo. Razlogi za novelo so v uskladitvi z EU zakonodajo (Direktiva (EU) 2019/692) in zakonsko podlago za spodbujanje ukrepov za rabo alternativnih goriv v prometu s strani države.

Več
Sprejet Akcijski program za alternativna goriva v prometu

Sprejet Akcijski program za alternativna goriva v prometu

Vlada RS je v začetku junija sprejela triletni »Akcijski program za alternativna goriva v prometu«. Kot alternativno gorivo Vlada RS opredeljuje tudi stisnjen zemeljski plin (CNG), za katerega med drugim predvideva spodbujanje postavitve polnilnic do leta 2020.

Več

Vozila na CNG

Vedno več proizvajalcev vozil svojim modelom dodaja tudi pogon na CNG. Na voljo so tako osebna, poslovna kot tudi tovorna vozila in avtobusi. Razišcite katalog vozil.

Več

Polnilne postaje

Trenutno imamo v Sloveniji 5 javnih polnilnic na CNG, in sicer v Ljubljani (2x), Celju, Mariboru in na Jesenicah. Stanje se iz leta v leto izboljšuje in tudi načrti na področju polnilnic na CNG kažejo rast polnilnic v prihodnosti.

Preverite, kje v Sloveniji in okolici so trenutno polnilnice na CNG.

Več

Vtisi zadovoljnih uporabnikov

Preverite, kakšne so izkušnje tistih, ki že vozijo na CNG.

Helena Žemva (Jesenice)

Helena Žemva (Jesenice)

Volkswagen up! na stisnjen zemeljski plin (CNG) imam že tri leta. Za vozilo na CNG sem se odločila zaradi manjše porabe goriva, saj vsak dan za vožnjo na delo prevozim 120 km. Avtomobil porabi približno 3 kg/100 km, z njim pa sem prevozila že 90.000 km. Stroški goriva so se zmanjšali za več kot polovico, tudi stroški vzdrževanja so minimalni. Rezervoar za bencin ne polnim skoraj nikoli. Sama vožnja poteka brez težav.

Maja K. (Ljubljana)

Maja K. (Ljubljana)

Opel Zafiro na stisnjen zemeljski plin (CNG) imam približno pol leta. Kupila sem rabljeno vozilo, razloga za nakup vozila na CNG pa sta bila manjše onesnaževanje okolja in nižji stroški goriva. Stroški za gorivo so se zmanjšali, avtomobil polnim približno dvakrat na mesec, kar finančno znaša okrog 50 EUR, dodaten rezervoar za bencin pa polnim približno enkrat na mesec. Povprečna poraba je tako 6 EUR/100 km, moje vožnje pa so večinoma mestne. Do sedaj sem z avtomobilom naredila približno 5.000 km, z vzdrževanjem pa še nisem imela stroškov.

Miha Požek (Domžale)

Miha Požek (Domžale)

Pri nakupu avtomobila sem zaradi števila sedežev iskal določen model: Fiat Multiplo, naključje je naneslo, da je imela le Multipla z bencinskim motorjem že serijsko vgrajeno napeljavo za CNG. Zaradi široke palete Fiatovih modelov na CNG nisem niti malo podvomil, da izkušnja ne bi bila pozitivna. Vozilo imam že pet let. Vožnja na metan stroške goriva razpolovi, poraba je med 5 do 6 kg/100 km. Rezervoar na bencin polnim morda enkrat na mesec, z avtomobilom pa sem prevozil nekaj manj kot 100.000 km. Stroški vzdrževanja so ostali enaki, včasih se zaradi neizkušenosti servisov z vozili na CNG v Sloveniji zatakne, a imam z enim od njih dobre izkušnje, saj so injektorje zamenjali v pičlih desetih minutah. Vsekakor bo tudi moj naslednji avtomobil na metan.

Več o izkušnji gospoda Požeka si lahko preberete v intervjuju >>

Natalija Movern Lukše (Kamnik)

Natalija Movern Lukše (Kamnik)

Avtomobil na zemeljski plin znamke Volkswagen Golf 1.6 vozim že eno leto. Kupila sem rabljeno vozilo v Trebnjem pri Odkup in prodaja vozil Tomaž Gole s.p.. Glavna razloga za nakup vozila na CNG sta bila predvsem finančni in ekološki vidik. Vsak dan le za pot do službe in nazaj prevozim 50 km, mesečni stroški za prevoz so se z avtomobilom na CNG občutno zmanjšali. Avtomobil ima povprečno porabo 4,8 kg/100 km, dodaten rezervoar za bencin pa napolnim na vsake 3 mesece. Z avtomobilom sem prevozila že 18.000 km, odšla sem tudi na pot izven Slovenije in avtomobil se je tudi na daljši razdalji dobro obnesel.

Samo Medved (Maribor)

Samo Medved (Maribor)

Z avtomobiloma na stisnjen zemeljski plin smo zelo zadovoljni, saj sta presegla naša pričakovanja glede nižanja prevoznih stroškov. Sprva smo se za nakup dveh Škod Octavij na CNG odločili zaradi ekoloških razlogov, vendar se je izkazalo, da je ta nakup tudi ekonomičen, saj poraba CNG znaša približno 4,3 kg/100 km in ne samo to, tudi sama vožnja je boljša kot z bencinom. Oba avtomobila smo kupili prek Porsche Slovenija. Eno vozilo je bilo novo drugo pa rabljeno manj kot leto dni. Skupno smo z njima prevozili že približno 160.000 km.

David Ladić (Ljubljana)

David Ladić (Ljubljana)

Avtomobil sem kupil pred dvema letoma in v tem času sem z njim prevozil 27.678,35 km. Povprečna poraba zemeljskega plina pri tej kilometrini je 3,70 kg/100 km. Če je povprečna poraba bencina pri tej kilometrini 6,50 l/100 km, to pomeni prihranek na letni ravni za 1.209,75 evra. V primerjavi z dizlom, pri katerem bi bila pri tej kilometrini poraba 6 l/100 km, bi ta prihranek znašal 880,07 evra. Avtomobil je že v osnovi narejen tako, da ne porabi veliko goriva (zaradi napredka tehnologije). Če pa se potrudiš in poskusiš voziti malo varčneje, hitro dosežeš navedene številke.

Več o izkušnji gospoda Ladića si lahko preberete v intervjuju >>

Martin Pavlovčič (Jesenice)

Martin Pavlovčič (Jesenice)

Za nakup vozila na CNG (VW Touran, 1,4 TSI Ecofuel) sem se odločil leta 2010, ker je v tistem času naše podjetje zgradilo polnilnico stisnjenega zemeljskega plina in s tem sem pokazal dober zgled, pa še splačalo se je, saj so bile v času nakupa cene klasičnih goriv višje in s tem tudi večja razlika pri stroških prevoza. Avtomobil ima doslej prevoženih 130.000 km.

Miran Rožman (Maribor)

Miran Rožman (Maribor)

Zadovoljni uporabniki CNG vozila (Audi A3 Sportback g-tron) smo že 18 mesecev. V tem času smo prevozili 20-tisoč km. Ker je motor tovarniško prirejen in optimiziran na vožnjo s CNG, je občutek  vožnje z okolju prijaznim gorivom bistveno prijetnejši! Ob tem pa si celo upam trditi, da vozilo pri vožnji na CNG razpolaga z vozniku prijetnejšo krivuljo navora – vmesna pospeševanja so po občutku intenzivnejša. Avtomobil ima povprečno porabo (pri ženini vožnji) med 4,5 in 5 kg / 100 km, predhodno vozilo gnano s turbodizelskim motorjem je imelo povprečno porabo 6,6 l /1 00 km. Tako sva z vozilom v 18 mesecih privarčevala več kot 860 €, v primerjavi z dizelsko gnanim vozilom.

Dejan P (Gorenjska)

Dejan P (Gorenjska)

Za nakup vozila na plin sem se odločil po pogovoru s prijateljem. Ta je sicer kupil vozilo na plin LPG (tovarniško vgrajeno), a sem se pred končno odločitvijo o alternativah pozanimal na internetu. Druga alternativna goriva glede na konfiguracijo moje vožnje (pretežno avtocesta) ne pridejo v poštev bodisi zaradi primerjalno večje porabe bencina, če primerjam hibrid z vozilom na CNG, pri električnih vozilih pa zaradi prekratkega dometa. Po preračunu stroškov nakupa in uporabe sem prišel do zaključka, da je izbira vozila na CNG cenovno najbolj smiselna. Stroški prevoza so bistveno nižji od stroškov, ki sem jih imel s prejšnjim vozilom. To je sicer imelo porabo dobrih 6 litrov dizla na 100 km, trenuten strošek pa je približno 40 odstotkov nižji (kljub trenutni nižji ceni goriv).

Več o izkušnji gospoda Dejana si lahko preberete v intervjuju >>

Ljubljanski potniški promet

Ljubljanski potniški promet

V floti LPP je trenutno 66 avtobusov na stisnjen zemeljski plin.

Maja 2016 so floto dopolnili s tridesetimi mestnimi nizkopodnimi zgibnimi avtobusi na metan "MAN LION's CITY G CNG". Na avtobuse je nameščenih 9 rezervoarjev po 205 litrov, kar znese skupaj 1.845 litrov zemeljskega plina. Polni rezervoarji plina pod pritiskom 200 barov zadostujejo za 400 kilometrov mestne vožnje. Avtobusi imajo 35 sedišč in 115 stojišč. 

Avtobusi na zemeljski plin (66 vozil) predstavljajo 29 % v strukturi voznega parka LPP (228 vozil). Strateška usmeritev LPP je še vedno prehod na čim večjo uporabo zemeljskega plina za pogon mestnih avtobusov, zato je njihov namen tudi v prihodnjih letih nakup vozil na zemeljski plin. Z zamenjavo vseh ekološko nesprejemljivih starejših avtobusov bo v naslednjih letih LPP dosegel zastavljeni cilj, polovica voznega parka s pogonom na zemeljski plin, in s tem znižal emisije trdnih delcev PM10 v okolje za več kot 21 ton letno.

Vir: LPP

Javno podjetje Energetika Ljubljana

Javno podjetje Energetika Ljubljana

Javno podjetje Energetika Ljubljana se je leta 2011 odločilo za postopen prehod službenih vozil na stisnjen ZP. Trenutno uporabljajo 47 vozil (26 lahkih gospodarskih vozil VW Caddy, 18 osebnih vozil VW UP!, 1 osebno vozilo VW Passat Variant, 1 malo enoprostorno vozilo VW Touran in 1 osebno vozilo Škoda Octavia).

Javno podjetje Snaga

Javno podjetje Snaga

Javno podjetje Snaga v Ljubljani uporablja za odvoz odpadkov 6 tovornjakov na stisnjen ZP. Kmalu bodo dobili še nekaj novih, saj je 7 vozil na ta energent v postopku nabave. Prva vozila so na Snagi kupili leta 2013 in so do januarja 2016 prevozila približno 50.000 km. Vozila porabijo približno 70 kg plina na 100 prevoženih km, vendar je treba pri tem upoštevati, da gre za izključno mestno vožnjo. Vozila redno servisirajo po predpisanem intervalu proizvajalca na 500 delovnih ur.

Komunalno podjetje JEKO, d.o.o.

Komunalno podjetje JEKO, d.o.o.

Komunalno podjetje JEKO, d.o.o. ima od leta 2013 dve gospodarski vozili na CNG, obe sta znamke VW Caddy. Vozilo, ki ga uporabljajo pri oskrbi z zemeljskim polinom ima dva sedeža in tovorni del, drugo, ki ga uporabljajo na oddelku odpadnih voda pa ima pet sedežev in prostor predelan za shranjevanje orodja. Do danes sta vozili skupaj prevozili že 140.150 km, njuna poraba pa znaša 9 kg/100 km.

Wien Energie

Wien Energie

Wien Energie (avstrijsko energetsko podjetje) ima trenutno v lasti več kot 500 vozil na stisnjen ZP in je tako lastnik največje flote takih vozil v Avstriji. Letno prihranijo med 65.000 evri (v primerjavi z vozili na dizelski pogon) in 92.000 evri (v primerjavi z vozili na bencinski pogon). Okoljska ozaveščenost podjetja je zagotovo nekaj, kar cenijo tudi njihove stranke. Pripravljenost podjetja Wien Energie na spremembe je tako lahko za zgled številnim drugim podjetjem po vsej Evropi.

Mestna občina Ljubljana

Mestna občina Ljubljana

Mestna občina Ljubljana je v poslovni najem vzela 43 vozil na CNG (24 osebnih vozil VW Up, 7 osebnih vozil VW Passat, 1 malo enoprostorno vozilo VW Touran in 11 lahkih gospodarskih vozil Caddy).

ENOS, d. d.

ENOS, d. d.

V podjetju ENOS trenutno uporabljajo devet osebnih vozil in eno kombinirano vozilo na CNG, gre zavozila znamke Mercedes, Volkswagen in Iveco. Vozila so skupaj prevozila že 714.500 km. Načrti podjetja so, da bodo postopoma vsa stara bencinska in dizelska vozila nadomestili izključno s CNG vozili.

Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija

Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija

Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija je svoje prvo vozilo na CNG kupilo leta 2013. Trenutno imajo v voznem parku 25 vozil na CNG znamke Volkswagen, od tega 17 vozil Caddy in 8 vozil Up. Vseh 25 vozil je do pomladi 2018 skupaj prevozilo približno 610.000 km, pri čemer gre večinoma za mestne vožnje. Podjetje je z vozili na CNG zadovoljno, kot njihovo ključno prednost pa izpostavljajo predvsem ekološki vidik. V prihodnosti načrtujejo postopen prehod na vozila na CNG na področjih dela, kjer je to tehnično mogoče.

Snaga Maribor

Snaga Maribor

Podjetje Snaga Maribor je prvo vozilo na CNG kupilo leta 2014. Danes imajo v svojem voznem parku dve gospodarski vozili VW Caddy, eno tovorno vozilo Scania P340 in osebno vozilo VW Golf. Vozila so do sedaj skupaj prevozila 128.827 km. Vožnje so večinoma mestne, poraba gospodarskih vozil je 7 kg/100 km,  tovornega pa 86 kg/100 km, osebnega pa 5 kg/100 km. Podjetje je z vozili na CNG zadovoljno, kot največjo prednost izpostavljajo okoljski vidik nižjih emisij. V prihodnosti načrtujejo nabavo vsaj še enega vozila kategorije N1.

Prijava na e-novice

Spremljajte novosti o CNG, prijavite se na e-novice.